Matej Jenko, univ.dipl.org.inf.
Sem univerzitetni diplomiran ogranizator dela – informatik in inženir elektrotehnike. Rojen v Slovenj Gradcu, leta 1967, star 51 let. Osnovno in srednjo šolo sem obiskoval v Velenju. Fakulteto za elektrotehniko in računalništvo na Univerzi v Ljubljani sem z odlično oceno (10) zaključil študij pri prof.dr. Lenasiju. Nato sem se vpisal na Mariborsko univerzo na Fakulteto za organizacijske vede. Z diplomsko nalogo pri prof. Kljajiču in prof. Leskovarju, sem tudi tam zaključil študij z odlično oceno.
Med študijem sem izdelal več različnih samostojnih nalog, sem soavtor raziskovalne naloge, člankov na znanstvenih oz. strokovnih konferencah.
Od leta 1998 do 2006 sem poučeval na Šolskem centru Velenje. Leta 2000 sem postal samostojni podjetnik, kasneje sem ustanovil svoje podjetje in postal direktor. Ukvarjam se s svetovanjem na področju informacijskih tehnologij za mala in srednje velika podjetja, ob tem pa razvijam različne IT produkte. Pred skoraj tridesetimi leti sem med drugim v Velenju prvi v živo javno predstavil videokoferenco, igre na računalniškem omrežju ter elektronsko bančništvo. Kar nam je danes samoumevno, predvsem mlajšim. Nato sem ob delu vpisal podiplomski študij informatike na Fakulteti za organizacijske vede Kranj, kjer sem opravil vse izpite. Ob tem pa sem ves čas samostojno potoval po svetu. Prepotoval sem več kot 50 držav in si pridobil ogromno znanja ter izkušenj. Aktivno govorim angleško (cert.), srbsko, hrvaško, bosansko, pogovorno pa tudi nemško in francosko.
S partnerko živim v zunajzakonski skupnosti, z nekdanjo partnerko imam čudovito hči.
Dejaven sem na različnih strokovnih, kulturnih in družbenih področjih. Ves čas svojega življenja sem aktivno vpet v družbeno in socialno okolje, že kot nekdanji tabornik – vodnik, taborovodja v Ribnem in Savudriji, predsednik Šaleškega študentskega kluba (tisti čas največjega kluba v Slo) ali kot habilitiran predavatelj na Fakulteti za komercialne in poslovne vede in Abituri ali kot predavatelj na Ljudski univerzi Velenje.
Bil sem pobudnik in ustanovni predsednik Rotary kluba Velenje, večletni skrbnik Varne hiše v Velenju, pobudnik izobraževalnega projekta Slovenska čebelarska šola v Kambodži, pobudnik izposoje igrač v Knjižnici Velenje in projekta Viški hrane v Velenju (kjer še danes prostovoljno pomagam pri razvažanju hrane za pomoči potrebne ljudi).
Praznovanje ob 50 letnici prve razstave gob in deseti obletnici ustanovitve GD Marauh Velenje
Sem predstavnik etažnik lastnikov, predsednik Gobarskega društva Marauh Velenje, organizator javnih prireditev, javnih predavanj,…
Sem tudi ljubitelj Jazz-a oz. katerekoli dobre glasbe, ki je zaigrana z dušo, umetnosti, kulture prehranjevanja in pitja vina, narave in zdrave pameti.
V tem mandatu sem kot mestni svetik dodobra spoznal delo v mestnem svetu in delo uprave MO Velenje. Ljudje, ki spremljajo moje delo me poznajo kot konstruktivnega svetnika, ki z vso resnostjo in poglobljenostjo jemlje z vaše strani izvoljeno in zaupano funkcijo. Vedno pohvalim dobre stvari. Dajem pobude, a znam tudi postavljati vsebinska vprašanja in podajati tehtne pripombe in kritiko.
Ob delu v mestnem svetu sem ugotovil, da nekatere stvari tečejo dobro in usklajeno, nekatere odločitve pa so “znane” v naprej oz. odločene ne glede na pomisleke ali argumente. Kar nekaj je bilo nedomišljenih odločitev v mestnem svetu, na katere smo v opoziciji opozarjali, a zaradi volje večine nismo imeli vpliva. Nekatere od njih gredo bolj v korist izbrancev, kot v korist občanov. Nekaj sem jih kot predsednik Sveta za varstvo uporabnikov javnih dobrin razkril (npr. projekt hlajenje občinske stavbe, Komunala, sestanek, v zvezi s projektom TEŠ-6, na katerem so bili prisotni vsi odgovorni (direktorji TEŠ-6, HSE, razen vabljenega župana Kontiča)).
Tudi sicer smo imeli svetniki v mestnem svetu kar nekaj težav z vodenjem sej. Nivo razprave je večkrat padel na nivo diktature vodenja oz. nedopustnega komentiranja župana, povsem mimo razprave. Vladajoči politiki ni bilo všeč, če smo jim v opoziciji nastavili ogledalo, zato so spremenili poslovnik, s katerim so radikalno omejili dialog, svobodo izražanja pobud in postavljanja vprašanj. Kljub temu, da sem sam postavil veliko vprašanj in pobud pa odgovori uprave MO Velenje velikokrat niso bili argumentirani ali pa so se odgovorom povsem izognili.
Kandidiram ne samo zato ker mladi v Velenju ne vidijo več prihodnosti in odhajajo, ker Velenje nazaduje, izgublja moč na vseh področjih (gospodarskem, političnem, družbenem), ker že dolgo nima človeka, ki bi imel vizijo, znal usmeriti mesto v razvoj, ne v nazadovanje, ampak tudi zaradi tega, ker je ta oblast predolgo brez kompasa in brez prave kontrole, vlada le ena, samozadostna politična opcija, ki danes “vse zna” in si dovoli vse, od porabe denarja za nesmotrne politične projekte do političnega kadrovanja (zato tudi ni bil sprejet moj predlog, da bi bile finance občine javno dostopne, da bi lahko vsak občan videl za kaj se porablja javni denar).
V Velenju nujno potrebujemo k skupnemu cilju usmerjene projekte pa tudi vsebinske spremembe.
Mi bomo v mestni svet spremembe prinesli s seboj, kot županski kandidat pa vam bom skozi soočanja poizkusil predstaviti kje smo danes v Velenju, kakšne so možne poti v prihodnost in kaj bo potrebno narediti, da Velenje čez deset let ne postane mrtvo in zapuščeno mesto ali “mesto duhov”, kot se je to ob gospodarskm zlomu zgodilo ameriškemu nekdaj celo milionskemu mestu Detroit (s klikom v to povezavo samo v treh minutah vidite posledice; kako se prodaja hiša za 50$, uničenih tovarn, do stolpnic, ki so zapuščene v samem “mrtvem” centru “mesta duhov”)
Velenje potrebuje človeka, ki bo znal postaviti vizijo, prisluhniti, slišati in voditi.
Zato kandidiram za župana mesta Velenje.