V galeriji Velenje je bilo v četrtek zanimivo soočenje strokovnjakov, ki ga je pripravil Klub arhitektov SAŠA regije. Čestitam za pogumen pristop voditeljic Saše Piano in Saše, Aleksandre Dolenec Gojević, da bi se pogovorili o Velenju, v podtonu so bile namreč Vrednote Velenja in Vizija Velenja.
Slišali smo nekaj zanimivih strokovnih razmišljanj in izjav. Slišali smo kaj je za goste, ki so prišli iz cele Slovenije, vrednota Velenja. O viziji je bilo bolj malo govora. Jasne vizije Velenja nima. (morda je to v tem trenutku celo sreča).
O viziji tudi glavni mestni uradnik, sam direktor občinske uprave ni povedal nič.
Oprosti se mu, da je napačno razumel in si interpretiral pozdrav “srečno” (saj je Koroš’c, ne z Vele’ja), to, da knap knapu zaželi srečo mu je v razgovoru kasneje razložil Peter Rezman. Zaskrbljujoče pa je, da ne pozna vizije Velenja. Razen, če… v dani situaciji ni upal ponoviti vizije, kot jo je na zadnjih volitvah, v soočenju v domu kulture predstavil njegov šef, župan Kontič – da je “vizija Velenja, vizija Gorenja”.
Večina prisotnih je o razvoju Velenja dejala, da bi najraje delala majhne korake. Cenijo praznino, modernistični slog in kult.dediščino Velenja, vrednoto bivanja, ekologijo, zelene površine, enim pa so najvišja vrednota tudi drevesa.
A zdi se, da smo kritičen pogled na zgodovino in prihodnost dobili le od dveh.
Izpostavil bi Petra Rezmana, ki je pri vrednotah govoril o navadi knapov, o vrednoti zaupanja v predpostavljene, od zaupanja do kamerata, štajgerja, vodje izmene, pa do zaupanja v direktorja rudnika. Ti so z medsebojnim zaupanjem dobesedno živeli in skrbeli za drug drugega. Razumeti pa se ga je dalo, da je to brezpogojno zaupanje predvsem z upokojenimi knapi preskočilo tudi na politiko, na izvolitev župana (saj sta prišla iz rudnika). To slepo zaupanje v župana in stranko SD je še danes opazno v mestnem svetu in je s stališča kje se smo in kam gremo vsaj zaskrbljujoče če ne že alarmantno (op.p). Je pa ob pogledu v prihodnost izrazil upanje, da bi Velenje le znalo prerasti fazo nedonošenosti, da bi se Velenje končno odprlo oz. kot je dejal, da bi le zrastlo ven iz “otroške stajce”. Na glas je izrazil tudi skrb, da Velenje ne postane “potopljeno” mesto.
Drugi je Nande Korpnik, ki je mizo presekal na dva dela. Vis-a-vis umirjeni všečnosti, pozitivnosti in bolj splošnemu modrovanju omizja je najprej izpostavil vrednote, ki jih ima Velenje (npr. modernistične zasnove, ki ponujajo in odpirajo prostor za razvoj, do tega da so se nekoč vodilni znali zavedati, da vsega ne znajo sami, da so znali ceniti stroko, vrhunske strokovnjake v Velenju). Nato je tudi on opozoril na postosamosvojitveni knapovski lobij. Ki naj bi bil nezmotljiv, samozadosten, vseveden in vsemogočen, ki ni dopustil kritike. (op.p.) Sam je namreč zaradi odprtega razmišljanja izven knapovskih in oblastniških okvirjev moral spakirati kovčke in oditi iz Velenja. Izjemne uspehe je dosegel drugje, ne iz Velenja. Po njegovem mora Velenje narediti velik premik tako v razmišljanju kot v dejanjih, če želi (pre)živeti.
Če zaključim,
zelo pozitivna izkušnja, verjetno tudi za obe voditeljici, ki sta se dobro pripravili in zbrali veliko različnih pogledov. Lepo pripravljen dogodek v čudovitem okolju Pajkovih vedut, zelo veliko obiskovalcev, a (pre)veliko število gostov, da bi bila problematika obravnavana iz različnih zornih kotov. Žal je zmanjkalo časa tudi za mnenja ljudi iz občinstva, ki bi morda odkrili še kakšen drug, čeprav morda tudi laičen pogled na prihodnost Velenja.
Sam bi dodal, niti Velenje, niti Šoštanj; cela Šaleška dolina nima več veliko časa. Skupaj bo potrebno najti moč, znanje, ideje, energijo in sredstva, če se želimo rešiti.
Smo pred odločilnimi trenutki glede obstoja doline, pravzaprav se zdi, da smo v nevarnem zatišju očesa vrtinca. Kaj hitro se lahko odloči ali celo zapečati usoda. Vegrad, Era, Eso, Veplast… so se že potopili, TEŠ, Premogovnik in Gorenje pa so zmanjšali število zaposlenih. Kaj še bo, ne vemo.
Za starejše, upokojence je Velenje še lepo; je urejeno, čisto mesto, ponuja (še) veliko brezplačnih vsebin, za mlade pa ni več tako, vse manj je delovnih mest, še manj je dobro plačanih delovnih mest za izobražene. Struktura prebivalcev se že spreminja.
Sedanja oblast nas je s svojo “vizijo” zapeljala do sem. Danes gre za biti ali ne biti, se bo Šaleška dolina potopila ali ne. Sedaj gre za “stati inu obstati” kot je dejal Primož Trubar !
Nekoč najbolj sončno mesto v Sloveniji je danes že v sivini slovenskega pod-povprečja…
Po bruto družbenem prihodku na prebivalca smo danes že pod slovenskim povprečjem. Teš ima v Velenju le še polovico uprave. Sedaj pa se iz Velenja seli še celotna uprava Gorenja. Velenje, občinska oblast pa si gradi spomenike… za jutri?
2 Komentarja
Miran · 25/11/2019 ob 16:52
Sem bil tik pred vašim omizjem v sejni sobi občine, kjer so nam predstavili obcinski “strokovnjaki in veljaki” ter predstavniki darsa resitve Hc skozi Velenje. Projektant ceste je podal resitev, ki se sedaj glasi: nic vec pokritega vkopa pod zeleznico od hoferja do starega jaska, ampak viadukt od britofa do starega jaska, ki bo dolino prerezal napol in unicil se zadnje upanje za zeleno dolino. Le kdo bo
posedel pri restavraciju jezero, igral na odbojkarskem terenu ali pri tenis igriscih,, ce bo imel nedalec stran nad sabo hc. Tudi otroci bodo le redko odsli na tako opevano velenjsko plazo, saj bo v conah za kolesarje in pesce velika verjetnost, da nate pade kaj iz viadukta. Prav depresiven bo pogled iz velenja, v spodnjem pasu se bo videl viadukt, nad njim dimnik v sostanju, le najvisje pa bo v za velenjsko politiko neskoncno dalec urslja gora in raduha. Prav natiho se strinjajo z nedopustnimi resitvami, ker jih je strah, da bo dars opustil hc. Pa se prav natiho to delajo.. Bo pac potrebno speljati cesto po kaksni drugi varianti, ce se bo kdo od lokalnih politikov upal oporekati. Ljudstvo se ze pripravlja in hoce spremembe!
Matej Jenko · 27/11/2019 ob 21:18
G.Miran hvala za komentar.
Pozanimal sem se ali to drži in slišal, da se res pripravlja sprememba.
Vzrok: Niso si “mislili”, da je je podtalnica tako visoko, saj bi bilo potrebno s hitro cesto (HC) iti globoko pod Pako in pod železnico.
Strinjam se z vami, z estetskega in bivanjskega stališča in razvoja turizma, tudi zame ni prava rešitev za dolino, saj jo bo res presekala na pol. Komentar, da bodo po novem iz viadukta lahko ljudje iz HC, ki bo višje, občudovali Velenje in Šaleško dolino zame ne zdrži resnega premisleka. Da ne govorim o hrupu prometa, ki bo zaradi viadukta.
ps.
Verjamem, da je pri vsem knapovskem znanju v dolini že kdo moral dati pripombo tudi na to, pa verjetno to takrat ni bil problem. Če kaj, potem v Velenju “vemo” kaj se dogaja pod zemljo v Šaleški dolini, tudi kje je podtalnica?
Rešitev z vkopom je seveda možna, a je verjetno dražja. Kakor sem lahko razumel, je “prisoten strah”, da vkopa HC nebi naredili dobro in da bi lahko podtalnica udarila v vkop.
Slaba šala, le kaj bi potem rekli za tunel pod Rokavskim prelivom, Cestni predor, ki povezal Evropo in Azijov, ali pa NY podzemna železnica, pod reko Hudson ipd.
Kar lahko kot svetnik naredim je le, da to uradno vprašam, če je sprememba že sprejeta in če je, kdo na MOV jo je dovolil oz. sprejel. Na sami seji lahko zahtevam tudi javno razgrnitev spremembe.
Moram pa vas opozoriti, da vsaka sprememba povzroči zakasnitev del. Majhna sprememba lahko potegne za seboj plaz drugih problemov, ki zaustavijo ali vsaj zakasnijo gradnjo.
Sam sem mnenja, da nebi smeli kar tako odstopiti od že pripravljenega projekta.
Lahko le še enkrat ponovim, kar sem zahteval na predvolilnih soočenijh. Dela na 3.razvojni osi se morajo začeti TAKOJ!